V soboto, 18. 3. 2017, smo se mladi planinci OŠ Vič odpravili na planinski izlet na Trnovsko planoto. Naš cilj je bilo Otliško okno (800m), ki se nahaja na robu te planote nad Ajdovščino in velja za naravno znamenitost Slovenije.
Tudi tokrat smo se ob 8. 15 zbrali na parkirišču Dolgi most in se odpeljali proti Ajdovščini. Čeprav jutro ni bilo vremensko prijazno, nismo izgubili volje do vzpona na Goro kot ji pravijo domačini- Gorjani in seže od Čavna pa vse tja do Nanosa.
Nekaj pred 10. uro smo se pripeljali v Fužine pri Ajdovščini ob izviru reke Hubelj, kjer se je pričel naš pohod. Tu voda vre na dan iz številnih kraških lukenj in tudi ta dan je bil izvir zelo slikovit, saj je voda v mogočnih slapovih padala iz višje ležečih bruhalnikov. Pogled na razpenjeno vodo in pršeče kaplje je bil prav veličasten.
Ko smo se naužili te naravne lepote, smo se primerno opremljeni podali na Goro. Naša četica pohodnikov je ta dan štela 23 mladih planincev in 6 spremljevalcev. Zaradi radovednosti, kam seže pogled skozi Otliško okno, so bili naši planinski koraki lažji in razpoloženje veselo. Prvi del poti se je zmerno vzpenjal in po pol ure hoje smo prispeli na razgledno pobočje od koder se nam je odprl lep pogled proti pobočjem Čavna. Rahla utrujenost in naši prazni želodčki so kar klicali po postanku za malico. Posedli smo se po kamnih, ki jih je bilo na poti obilo in segli po pijači in dobrotah iz naših nahrbtnikov. Po kratkem počitku nas je pot vodila v gozd in nas kmalu pripeljala do ptičje hiške in prijetne klopce. Nato pa je šlo zares. Pogled v dolino nam je dal vedeti, da hitro pridobivamo na nadmorski višini, kar nam je dalo planinskega zaleta in zadovoljstva. Kmalu smo prispeli do mesta, kjer je zapisana zgodba o nastanku Otliškega okna, ki nam jo je vodnik Rok prebral. Nato pa so naši glasovi za nekaj časa zamrli, saj se je vsak od nas po svoje spopadal z vse bolj kamnito, strmo in razgledno potjo, ki nas je kmalu pripeljala pod Otliško okno. Malo naprej pa smo že zagledali tablo za Malo Otliško okno, ki je s poti malo oddaljeno, a vredno ogleda. V nadaljevanju poti smo na desni strani zagledali votlino, v kateri so v božičnem času jaslice, sedaj pa je bil v njej kip Marije in goreča sveča. Še nekaj korakov hoje in prispeli smo na vrh grape na kateri je kapelica z vpisno knjigo. Zavedajoči se, da je glavnina vzpona za nami, nas tudi nizki oblaki in močan mrzel veter niso spravili v slabo voljo. Kot pravi planinci smo imeli s sabo topla oblačila, ki so nas obvarovala pred neprijetnimi vremenskimi pojavi. Utrujeni, a ponosni smo si v svoje planinske knjižice odtisnili žig, nato pa prisluhnili prijazni lokalni vodički, Gorjanki, ki nas je počakala pri kapelici in nam povedala mnogo zanimivosti teh krajev. Polni pričakovanj smo se končno odpravili do Otliškega okna, ki je od kapelice oddaljen le nekaj minut. Nagrajeni smo bili z zares veličastno naravno znamenitostjo, ki je pravi navdih za ljubitelje fotografije. Tudi mi nismo zamudili prilike za lepo fotografijo. Pred oknom, skozi katerega pred seboj vidimo Vipavsko dolino, smo napravili nekaj zares lepih skupinskih fotografij. V bližini okna, le 100m stran, pa smo si ogledali še kamnitega polža in nad njim kamnito piramido, primer moderne likovne umetnosti. Tisti, ki še niso bili preutrujeni, so se spustili na dno vrtače, kjer se kamniti polž zaključi.
Naša pot se je zaključila v naselju Otlica, ki je dobilo ime ravno po 20 m visoki in 15 m široki odprtini- Otliškem oknu. Gora je tam votla, od tod ime Otlica. Za naše prazne želodčke so tokrat prijazno poskrbeli v okrepčevalnici Angora, kjer je tudi manjša INFO točka. Navdušil nas je njihov čaj iz zelišč, nabranih na Gori. Ogledali pa smo si tudi ponudbo njihovih ostalih domačih izdelkov in spominkov.
Ura in pol prijetnega počitka v Angori nas je kar malo polenila. Še dobro, da nas je zunaj že čakal avtobus, ki nas je mimo Cola popeljal v Ajdovščino in od tam po avtocesti nazaj v Ljubljano, kamor smo se z lepimi vtisi vrnili ob 17. uri.
Če smo vas s svojimi vtisi z izleta na Otliško okno navdušili, naj vam povemo še, da je na Gori, poleg naravnih znamenitosti, na voljo tudi veliko gostinske ponudbe in prireditev. Preverite, pomlad kar kliče po planinskih izletih J.
S prijaznim planinskim pozdravom,
Brigita Uršič, prof. RP
Fotografije: Sonja Pleško, prof. RP