Mladi planinci in učitelji OŠ Vič smo se skupaj s starši, ki smo jih tokrat povabili s seboj, ter pod vodstvom vodnikov Planinskega društva Rašica, 16. 12. 2017 povzpeli na Rašico, na 641m visok vrh v okolici Ljubljane. To je tradicionalni pohod Mladinskega odseka PD Rašica, njegova posebnost pa je, da je izveden v poznih popoldanskih in večernih urah.
Vseh skupaj nas je bilo kar šestinšestdeset. Zbrali smo se v Srednjih Gameljnah in se po ugotavljanju prisotnosti ter kratkih navodilih glavne vodnice Jane napotili po poti proti vrhu. Pa kakšno srečo smo imeli z vremenom! Ves teden je deževalo, nato pa se je ravno na dan izleta, v soboto zjutraj, vreme zelo popravilo in do prihoda teme nas je na izletu spremljalo zahajajoče decembrsko sonce, ki je naravo okoli nas obarvalo rdeče in tako še okrepilo praznično vzdušje v teh zadnjih dneh odhajajočega koledarskega leta 2017.
Na poti do vrha smo se nekajkrat ustavili, da smo popili čaj in pomalicali ter si malo odpočili. Skoraj je bila že tema, ko smo prisopihali do razglednega stolpa, s katerega smo opazovali prižigajoče se luči našega domačega glavnega mesta ter mestec in vasi ter gora naokoli. Ker je postajalo vedno bolj mrzlo, smo se nato kaj kmalu vrnili do planinskega doma, v katerem smo imeli glavni postanek za vroč čaj, odlične jabolčne in skutine zavitke in druge dobrote, ki so nam jih oskrbniki tega doma pripravili. Medtem ko so starši v domu počivali in kramljali, smo se mladi in neustrašni na jasici pred domom igrali. Kdo bo upihnil svečo, ki so jo stražili stražarji, nekaj časa ni bilo povsem jasno. Toda ko smo naštudirali pravilno taktiko, je bila sveča ekspresno ugasnjena. Samo malo si se dričal po trebuhu po snegu do nje in pihal, pa je šlo. Kar precej več časa smo porabili, da smo našli vse skrite zaklade, ki jih je vodnik Tomaž skril v okolici doma, a tudi to nalogo smo uspešno opravili in jih našli.
Po igrah pa je napočil čas povratka v dolino. In to je bilo zagotovo najzanimivejše. Z naglavnimi lučkami in baklami, ki so jih nosili starši, smo si osvetljevali pot. Opazovali smo ozvezdja in luči v dolini, tudi kakšno rekli med seboj ter se zadovoljni vrnili k avtomobilom in se nato razšli ter se napotili zopet vsak po svoje, k svojemu domu.
Zapisala: Mateja Novoselič, profesorica pedagogike
Fotografije: Sonja Pleško, profesorica razrednega pouka
