Na tabor v Kranjsko Goro smo šli
in dopoldne nadvse uživali.
Popoldne ob jezeru Jasna smo se zbrali,
da bi ustvarjali, naprimer kaj napisali.
A kot vsak človek, ki je, spi in diha,
vam odkrito povem, da nimam navdiha.
Zdi se kot da vse pišem na silo,
da ima vsaka beseda več kot eno kilo.
Sedim ob jezeru, ki se v soncu lesketa,
meni pa se pisati ne da.
Gore so lepe, da ti sapo vzame,
mene pa razgled sploh ne gane.
Nenadoma pa me narava prevzame
in navdih se vrne vame.
Nato sem to pesem napisala
in jo vam prebrala.

Kaja Rudolf, 7. B

Posreduj ...Share on FacebookEmail this to someoneTweet about this on Twitter
(Obiskano 304 krat, današnjih obiskov 1)