V lepem sobotnem zimskem popoldnevu smo se člani planinskega krožka povzpeli na Rašico, ki se nahaja severno od Ljubljane in je lahko dostopen hrib tudi manj izurjenim pohodnikom. Ta pohod je bil prav poseben, saj smo nanj povabili tudi starše. Zanimiv pa je bil predvsem zato, ker smo z njega sestopili v popolni temi, opremljeni z naglavnimi svetilkami in baklami. Bilo nas je ogromno, kar 69.
Naše zborno mesto je bilo končno postajališče mestnega avtobusa št. 8 v Srednjih Gameljnah. Tam smo najprej preverili prisotnost in z velikim zadovoljstvom ugotovili, da smo na izlet prišli skorajda vsi prijavljeni. Po uvodni predstavitvi vodnikov, učiteljev, programa izleta, načrta poti, pravil glede discipline in delitvi v skupine smo se v dolgi koloni napotili proti našemu cilju. Hodili smo počasi, saj smo imeli na pohodu kar precej prvošolčkov, a dovolj vztrajno, da smo z nekaj vmesnimi postanki po dveh urah hoje prišli do vrha Rašice. Med vzponom smo opazovali naravo. Prekrasen je bil pogled na med golimi drevesi zahajajoče sonce, ki je zahajalo za nasprotnimi vrhovi in je ob svojem zatonu nebo rdeče obarvalo. Ko smo se po skupinah povzpeli na razgledni stolp, so se v mestih in vaseh pod nami že začele prižigati prve lučke in kmalu zatem se je narava okoli nas začela pogrezati v temo.
Sestopili smo do planinskega doma. V njem smo si odpočili, pojedli malico in okusen jabolčni zavitek, ki so ga posebej za nas spekli oskrbniki, ter popili topel čaj in se pogreli. Izpolnili smo planinske dnevnike in vanje odtisnili žig kot dokaz, da smo prav zares prišli do vrha Rašice. Po dobri uri počitka smo pospravili, se toplo oblekli in opremili z naglavnimi lučkami ter prižgali bakle. Nato smo se odpravili v dolino. Med sestopom smo opazovali osvetljena mesta in vasi pod nami, nad nami pa temno nočno nebo, posuto s številnimi zvezdami. Prav čaroben je bil tudi pogled na prižgane bakle in lučke, ki so se ena za drugo vile navzdol in nam osvetljevale pot v dolino.
Po dobri uri hoje smo se prijetno utrujeni, a polni svežega zraka in vtisov vrnili v Srednje Gameljne. Za nami je bil čudovit izlet, doživetje narave v temi in prijetno druženje vseh udeležencev.
Zapisala: Mateja Novoselič, profesorica pedagogike
Fotografije: Aleš Letonja, profesor športa
