V soboto, 14. aprila 2018, smo se mladi planinci OŠ Vič podali na Slivnico, slemenasto goro, ki se dviga vzhodno od Cerkniškega jezera nad naseljem Cerknica. Psssst, ne povejte našim staršem, ampak to je čisto prava čarovniška gora, o tem smo se prepričali tudi sami!
Naše izhodišče je bilo v Cerknici, od koder nas je zložna gozdna pot vodila skozi pasove grmičevja do borovega gozdiča, kjer smo morali nekoliko zagristi v strmino. Med potjo smo opazovali pa tudi vonjali poljane čemaža, ki so se razprostirale v še neolistanem gozdu, višje po poti pa smo spoznali brin in različne gozdne grmovnice, med njimi tudi lesko. S prostranih travnatih pobočij pod vrhom Slivnice se nam je z vsakim metrom nadmorske višine vse bolj razkrivala neverjetna paleta s soncem obsijanih razgledov. Pogled na Cerkniško jezero, zasneženi Snežnik in markantni Nanos nas je naravnost očaral; v daljavi pa smo zrli v snežno belino odete Julijske Alpe z očakom Triglavom pa Karavanke s Stolom ter Kamniško Savinjske Alpe z značilnim Storžičem, Grintavcem, s Kočno in Kamniškim sedlom. Vršne senožeti Slivnice so nam tako služile za prijetno učno uro spoznavanja slovenskih gora, ki nam jo je pripravila izkušena in prijazna vodnica Jana.
Kot da prečudovit sončni dan še ni bil dovolj krasan, nam je slivniška čarovnica Uršula v redkem gozdiču tik pod kočo pripravila pravo čarovnijo; saj je pričarala zračni vrtinec, ki je ducat metrov visoko dvigoval listje, mi pa smo se zapodili v ta vrtinec in zarajali ter se veselili neobičajnega pojava. Toda Uršule in njenih prijateljic ni bilo na spregled, najbrž so preveč sramežljive in so se odtihotapile nazaj v svojo Čarovniško jamo kuhat vreme …
Navdušeni pohodniki pa smo najbrž z vriščem in prepevanjem zbudili še tiste zadnje gozdne zaspance, ki jih topli sončni žarki še niso zvabili iz svojih zimskih skrivališč.
Izobilje spomladanskih cvetlic od belega podleska, rumenih trobentic, pa črnega teloha, podlesne vetrnice, jetrnika in drugih nas je tega dne razvajalo ob poti na Slivnico, kot da se je želel prebujajoči pomladanski gozd za čudovit sončni dan odeti v svoje najlepše cvetlično ogrinjalo! Naj vam zaupamo še eno skrivnost: ob povratku smo opazili celo gorskega kosmatinca – pa ne medveda, pač pa rastlino velikonočnico, ki je pri nas zaščitena rastlina že od leta 1949.
Sonja Pleško, učiteljica razrednega pouka
